Radio Študent, 21. februar 2015 ― Stripovska kultura v Nigeriji.   Pregled novosti in zmagovalcev na letošnjem festivalu Angouleme.   DOGODKI: Danes se bo ob 19. uri v Strip.art.nici Buch odvil pogovor ob izidu prevoda knjige Lazarja Džamića: Cvetličarna v Hiši cvetja, katerega recenzijo lahko preberete tudi na naši spletni strani. Recenzijo je napisala Iva Boras (http://radiostudent.si/kultura/striptiz/%E2%80%9Ekaj-je-to-sre%C4%8Da-v-nesre%C4%8Di-ko-te-povozi-ambulanca%E2%80%9C ) ob izidu originala v hrvaščini. Cvetličarno v hiši cvetja je prevedel Branko Gradišnik, knjiga pa govori o italijanskem stripu Alan Ford, ki je izven domovine užival popularnost samo v nekdanji Jugoslaviji. Džamić se v knjigi ukvarja s tem zakaj se je zgodil ta fenomen in so ga ljudje prav tu posvojili. Spomnimo, da je nekaj izvodov izšlo tudi v Franciji in na severu Evrope, a so tam izpuhteli v pozabo. Pogovor se bo kot rečeno začel ob 19. uri v Murgle centru, na njem pa bosta sodelovala Lazar Džamić in Mitja Velikonja. Z njima se bo pogovarjal Marko Miladinović – Mile. V petek, 6.2. pa se je v Galeriji Plevnik v Celju otvorila razstava Živel strip! Živela Animacija! Gre za skupinsko razstavo stripavtorjev in animatorjev, ki bo odprta do 26.2.2015. Videli boste lahko dela striparja David Krančana, animatorke Špele Čadež s slovenske strani. Na italijanski strani bosta animatorja Magda Guidi in vsestranski umetnik Renato Calligaro. Glavni poudarek razstave bo namenjen podrobnejšemu spoznavanju likov, ki so zaznamovali delo sodelujočih avtorjev. Izpostaviti so želeli tudi delovni proces, ki avtorja loči do končnega izdelka. Calligari se pri tem izpostavlja z bogatim in dolgim opusom zaznamovanim z baročno navdahnjenim rokopisom. Krančanova dela pa predočajo sodobne stripovske interpretacije likov iz tradicionalnega pripovednega izročila. Na razstavi so izpostavljene razlike in podobnosti med stripom in animacijo.   V Mariboru se bo prav tako izpod rok Strip cora odprla še ena razstava, 27. februarj

Radio Študent, 20. februar 2015 ― Pričujočo recenzijo bi lahko začeli z umetnikovim izpraševanjem: »What should we believe in?« Na to pomisli Mark Požlep v svojih popotniških zapiskih, ki so nastajali v fazi procesiranja projekta Whatever Happened to Major Tom?. Torej v času, ko je imenovani avtor raziskoval odnos med realnostjo in fikcijo. To raziskovanje je vključevalo nakup jadrnice, pripravo na plovbo do manjšega otoka in posledično tamkajšnjo zasaditev palme, ki jo je Požlep pred leti že razpostavil sredi Umetnostne galerije Maribor. Imenovani projekt je zato njegovo nadaljevanje, ki je predvsem procesualne narave - vanj so vključene vse naštete faze - in se manifestira tako rekoč skozi umetnikovo življenje samo. Njegova realizacija je trenutno predstavljena v Galeriji ŠKUC. 'Major Tom' se torej vrača v svojo institucionalno zavetje in s seboj prinaša vse, kar za seboj potegne življenje. Posledično bi s pogledom na zaključene akcije lahko govorili le o goli reprezentativnosti in trenutnih končnih ciljih, a je razstava Obljubljene dežele za kaj takega enostavno oblikovno predobra. Tisti, ki umetniku očita protislovnost postavitve življenjske vitalnosti v galerijski prostor, posledično dobi že navedeno vprašanje: »V kaj pa verjamete vi?« Da ne bomo zašli ... Posnetku omenjene Požlepove plovbe se v želji po spremembi v Galeriji ŠKUC pridružuje prostorsko prevajanje vsaj dveh avtorjevih podobnih projektov. Govorimo o projektu Homelands in procesiranju umetniških akcij, naslovljenih Stranger than Paradise. V prvem primeru že docela uveljavljeni Mark Požlep kot rezident izraelskega mesta Holon spodbudi gradnjo prstenega kupa ali »gore«, s tem pa upa na povezovanje tamkajšnje mladine. Naslov Stranger than Paradise se napaja iz obiskov domov starejših občanov v šestih krajih nekdanje Jugoslavije. Tu je umetnik s skupino prijateljev prirejal zabavne večere in prepeval jugoslovanske ljubezenske žalostinke. Projekcijama opisanega se sicer pridružujejo še maloformatno kolažiranje fotografskih u